Ko je Nintendo 3. marca 2017 predstavil prvo konzolo Switch, je le malo ljudi vedelo, da se bo rodila ena najuspešnejših konzol vseh časov. Po komercialnem neuspehu Wii U je japonska ikona stavila vse na eno samo karto. Hibridni koncept, ki je omogočal igranje velikih AAA naslovov na televizorju in nadaljevanje v načinu za prenosne naprave v sekundi.
Kar zadeva strojno opremo, je šlo za mojstrski kompromis med mobilnostjo in zmogljivostjo. V središču konzole je bil spremenjen mobilni čipset Nvidia Tegra X1, ki ga je dopolnjevalo 4 GB RAM-a LPDDR4 in skromnih 32 GB pomnilnika eMMC, ki ga je bilo mogoče razširiti s pomnilniškimi karticami microSD. Ohišje samo je nosilo 6,2-palčni LCD-zaslon z ločljivostjo 1280 × 720 slikovnih pik, medtem ko je konzola ob vstavitvi v priklopno postajo prek HDMI-ja pošiljala sliko na televizor v ločljivosti do 1080p. Njen nezamenljiv obraz so dajali snemljivi krmilniki Joy-Con s senzorji gibanja in haptičnimi povratnimi informacijami HD Rumble, ki so omogočali takojšnje lokalno igranje več igralcev kjer koli.
Pravi ključ do globalne norosti pa je bila ponudba iger. Switch je prišel na trg z mojstrovino The Legend of Zelda: Breath of the Wild, ki je na novo opredelila žanr iger odprtega sveta. Sledil ji je brezkompromisen vrtinec ekskluzivnih iger. Na primer, platformka Super Mario Odyssey, nestdirkaška uspešnica Mario Kart 8 Deluxe, arena fenomen Super Smash Bros. Ultimate ali pa zabava za pobeg od resničnosti v času pandemije Animal Crossing: New Horizons.
Prva generacija Nintendo Switch je jasno pokazala, da prizadevanje za fotorealistično grafiko ni edina pot do src igralcev. Poudarek na čisti zabavi in absolutni svobodi igranja je tvegan eksperiment spremenil v fenomen, ki je presegel mejo 140 milijonov prodanih enot in za vedno napisal zgodovino iger. Switch sem igral že nekajkrat in je super. Sem nekoliko pristranski, saj sem velik ljubitelj igranja na ročni konzoli. Svojo sem igral na PSP-ju in veliko pogosteje igram na PS Portalu kot na televiziji.