Sporočilo za javnost: Kibernetski napadi na češke banke, oblasti in podjetja se povečujejo. Z naraščajočo odvisnostjo celotne družbe od informacijskih tehnologij se povečuje tudi tveganje njihove zlorabe. Ne le večje institucije, temveč tudi manjša podjetja ali gospodinjstva ne smejo več podcenjevati varnosti. To izhaja iz izkušenj računalniških strokovnjakov in tudi iz nedavno objavljenega poročila vojaške obveščevalne službe. V njem so omenjeni vse bolj sofisticirani in pogosti primeri kibernetskih napadov in računalniškega vohunjenja.
Vojaška obveščevalna služba je opazila povečana prizadevanja za prodor v sisteme miniMinistrstvo za obrambo in vojska Češke leta 2012. Kibernetski napadi z uporabo sofisticiranih virusov so pokazali vse večjo sposobnost hekerjev za ukrepanje proti kritični nacionalni infrastrukturi. »Vojaška obveščevalna služba ocenjuje, da se bosta obseg in pogostost delovanja teh subjektov močno povečala, podobno kot kibernetski potencial oboroženih sil številnih držav. Kibernetski napadi bodo postali bolj sofisticirani, kar bo povečalo stroške zaščite pred njimi in odprave njihovih posledic.« opozarja dokument Vojaške obveščevalne službe.
Nevarnost zaznava tudi širša javnost, kar dokazujejo rezultati ankete Eurobarometer, ki ga je novembra objavila Evropska komisija. Po mnenju 76 % anketirancev se je verjetnost, da bodo postali žrtev kibernetske kriminalitete, v zadnjem letu povečala. Že 12 % uporabnikov interneta se je soočilo z napadom na svoj e-poštni predal ali račun na družbenem omrežju, 7 % jih je postalo žrtev goljufij, povezanih s spletno uporabo kreditne kartice ali bančnega računa.
"Češka se je na naraščajoča tveganja odzvala z ustanovitvijo Nacionalnega centra za kibernetsko varnost, ki spada pod Urad za nacionalno varnost. V pripravi je tudi poseben zakon, ki naj bi zagotovil miniukrepe in postopke ob morebitnih napadih. Na Češkem trenutno ni enotnega načina določanja varnostnih standardov, metod opozarjanja in obvladovanja tveganj,« je dejal Jiří Vytlacil iz podjetja Servodata, ki dobavlja informacijske in komunikacijske rešitve s poudarkom na korporativni infrastrukturi. "Prizadevanje za združevanje je glede na obstoječo nevarnost logično," je dodal Jiří Vytlacil.
Ugotoviti natančno višino škode, ki jo povzročijo hekerji in kibernetski vohuni, je skoraj nemogoče. Globalne ocene segajo od deset do sto milijard dolarjev na leto. Napadalci ciljajo na bančne zbirke podatkov ali kode kreditnih kartic, pa tudi na intelektualno lastnino in zaupne informacije iz industrije in podjetij. Glede na Symantec Internet Security Report 2013 je proizvodni sektor najbolj ogrožen s 24 % kibernetskih napadov, sledijo pa mu finančni sektor, storitve in vladne institucije. Statistični podatki so na primer tudi pokazali, da protivirusni sistem uporablja le manjšina uporabnikov tablic in pametnih telefonov. Hkrati lahko heker pridobi veliko podatkov, ki jih je mogoče izkoristiti, tudi iz nezavarovanega podjetja ali zasebnega telefona.
Kibernetski napadi in računalniško vohunjenje so globalni problem. Nekatere vlade uporabljajo hekerje celo za svoje politične interese. Na primer, po poročilu ameriškega kongresa Kitajska že dolgo napada ameriške institucije in podjetja. Specializirana enota kitajske vojske naj bi zaposlovala na tisoče ljudi, katerih cilj je pridobivanje dragocenih podatkov v tujini. Vendar Kitajska te obtožbe zanika. Strokovnjaki med potencialne kibernetske sile uvrščajo tudi Iran in DLRK.
»Vladni organi in zasebna podjetja v zahodnih državah zato mobilizirajo strokovnjake za boj proti internetnemu kriminalu. Kibernetski prostor ne pozna meja, zato je treba varnostna vprašanja obravnavati z mednarodnega vidika,« Jiří Vytlačil je opozoril na Servodata. Na evropski celini usklajuje delovanje nacionalnih vlad inminiizgube v Bruslju. »Da bi prišli do dna organiziranemu kriminalnemu delovanju na internetu, moramo okrepiti sodelovanje znotraj Evrope in uporabiti predvsem Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti.," je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.
Češka se je letos marca soočila z največjim valom hekerskih napadov doslej. Tako imenovani napadi DDoS so bili usmerjeni na novičarske strežnike, spletne strani bank, operaterjev in drugih institucij. Policiji krivcev ni uspelo najti, primer pa so zaradi pomanjkanja dokazov po pol leta preložili. Napadi DDoS so sestavljeni iz pošiljanja velikega števila zahtev na določeno spletno mesto, dokler se strežnik ne zruši. Spadajo med pogoste vrste kibernetskih groženj, zato se jim posvečajo tudi znanstveniki.
boj se in plačaj! :))